Slovenija je geografsko gledano zelo razgibana dežela. Na majhnem ozemlju se stikajo Alpe, Sredozemlje, predalpski svet in obronki Panonske kotline. Pestrost se odraža tudi v obliki vodotokov. Dežela je prepredena s številnimi potoki in rekami, v katerih živijo postrvi, lipani in druge muharsko zanimive ribe. V Sloveniji ločimo vodotoke glede na povodja. Poznamo dvoje, Črnomorsko in Jadransko. Vode prvega se stekajo v reke, ki tečejo proti Donavi in nato v Črno morje, vode drugega pa tečejo proti Jadranu, koščku Sredozemskega morja. V Črnomorskem porečju je največja plenilska salmonidna riba sulec, v Jadranskem pa soška postrv. Obe vrsti sta značilni za Slovenijo in zelo želen plen muharjev.

Muharjenje v Sloveniji kot šport nima takšne tradicije kot recimo v Angliji. Pohvalimo se lahko s kratko, a bogato tradicijo. Znanih je tudi nekaj muh domačih avtorjev, najbolj verjetno Fratnikova puhovka, Bravničarjeva muha (Behmova košatica), serija slovenskih šašev (Seria Slovenica). Od 2. svetovne vojne naprej je znana slovenska muharska šola.

V več deset izjemno zanimivih tekočih revirjih, ki se jim pridružijo tudi številne stoječe vode, lahko ribiči uspešno muharijo praktično vse leto. Uradna muharska sezona se sicer v večini revirjev začne 1. aprila (ponekod tudi prej), konča pa 30. septembra (ponekod kasneje). Obdobje je navadno pogojeno z lovnim časom postrvi, ki so trenutno najpriljubljenejše muharske ribe. Izven tega obdobja je v nekaterih revirjih zanimivo muharjenje lipanov, pozimi pa tudi ščuk in sulcev.

Najzanimivejše muharske ribe in ribolovne tehnike

Med najzanimivejše muharske ribe uvrščamo soško postrv, potočno postrv, lipana, jadranskega lipana in šarenko. Tem se pridružijo še številne belice, denimo kleni in mrene, pa krapi, ščuke, sulci in druge ribe. Več o najzanimivejših ribolovnih ribah preberite tukaj. Ribiči jih muharijo z vsemi tehnikami muharjenja, najpogosteje s posnetki ličink, suhimi muhami in potezankami. Na večjih rekah pride v poštev težja muharska oprema, tudi dvoročne muharice, ki jih sicer vidimo precej redkeje od enoročnih. Najpogosteje uporabljene so plavajoče vrvice, ob višjih vodostajih in v globljih predelih priporočajo tudi potapljajoče. Poleti in ob izjemno majhnih pretokih lovijo ribiči z majhnimi in lahnimi muhami, uporabijo tudi francosko tehniko ličinkarjenja. Dovoljeni načini muharjenja so sicer napisani na posamezni dovolilnici. Pri ribolovu lipanov je vedno obvezna uporaba trnkov brezzalusti ali s stisnjeno zalustjo. Takšni trnki so predpisani za ribolov v vseh revirjih z oznako ujemi in spusti (C&R).

Najbolj znani revirji in naši predlogi

Med najbolj znane muharske revirje v Sloveniji sodijo Soča, Sava Bohinjka, Idrijca, Radovna, Unica, Sava in Krka. Poleg njih so tu še ducati drugih, manj znanih a prav tako bogatih voda. Te ribiče znova in znova razvajajo z ribolovom in presenečajo z naravno okolico in lepimi ulovi. Ne spreglejte teh bogatih muharskih revirjev: Vipava, Rižana, Reka, Ljubljanica, Poljanska Sora, Selška Sora, Sava Dolinka (tudi akumulacijsko jezero), zgornji tok Save, Savinja, Dreta, Meža, Tržiška Bistrica, Kokra, Kamniška Bistrica, Lipnica, Radeščica, Ribnica, Bistrica. Med stoječimi vodami so zanimivi Cerkniško jezero, jezero Završnica, jezero Jasna in Črno jezero.

Za več informacij o muharjenju v Sloveniji pobrskajte po portalu (uporabite tudi iskalnik na prvi strani), kjer lahko tudi kupite ribolovne dovolilnice. Zanimive muharske prispevke poiščite na našem blogu.