V eni od neštetih rovtarskih grap se kot majhen potoček rodi Sora s katero upravlja ribiška družina Žiri. V kratkem vijugastem toku do Žirov svojo strugo s pritoki  številnih grap že tako napolni, da je prav lep in dober muharski revir. Na svoji 43 km dolgi poti njen tok umirja kar nekaj jezov. Med njimi, zlasti v gornjem toku, je kot v starih dobrih časih, kakšen med njimi  še ostal lesen. Tok Sore ima številne okljuke z globokimi tolmuni, ki se iztegnejo v ozek, dolg curek ob enem in  s pasom  prodca  na nasprotnem bregu. Sora je lepa, dobra in razmeroma lahko dostopna v celem toku. Je klasična lipanska voda. Lipan se pojavlja že nad Žirmi.  Potočnica pa seveda domuje v njej že v prvih tolmunih od izvira. Sulec sicer ne dosega rekordnih velikosti, a je njegova populacija razmeroma stabilna. Ob njih je za muharje pomembna še šarenka. Glavna muharska riba je še ne dolgo tega bil lipan. Zaradi različnih vzrokov, med katerimi plenjenje kormoranov zaseda eno prvih mest, je lipanska populacija v srednjem in spodnjem delu Sore podvržena velikemu nihanju. Ribolovno Sora ni prav zahtevna voda. Skozi vso sezono je klasična lipanska voda za lov s suho muho. Postrvi so bolj muhaste, kar velja zlasti za potočnico. Zato pa šarenka rešuje ribolovni dan. Zanimivo je, da se je v zadnjem času lipanska populacija v gornjem toku krepko povečala, čeprav je bil lipan pred dvajsetimi leti v tem delu Sore razmeroma redek. Danes je najbolj stabilen lipanski revir prav v gornjem toku Sore. Ta del Sore pa je znan tudi po kapitalnih potočnih postrveh. Vsakih par let ujamejo kakšen primerek med petimi in desetimi kilogrami.